Datum: 19. marec 2019

Zjutraj mi italijanska receptorka v hotelu ponosno pove, da ima sina v slovenski šoli. Sicer je star šele 4 leta, torej je v nekakšnem vrtcu, pravi, ampak slovenskem. Ta zgodba mi je znana že iz Boljunca. Ko vprašam zakaj, mi odgovori, da ima otrok s tem priložnost, da se nauči še en jezik, kar pomeni večje možnosti v prihodnosti. Tudi sama se bo morala zdaj naučiti malo slovensko, pravi, in v nadaljevanju ponosno pove nekaj slovenskih besed. Hm, zanimivo! Smo namreč v Italiji in govorimo o slovenskem jeziku…

Zajtrk ponuja nešteto možnosti in brez težav bi še malo posedela, če bi ostalo še kaj prostora in časa. Danes se nam pridružita še dva člana odprave, ki sta bila včeraj ‘prisiljena’ žurirati v Sloveniji in tako izpustiti Doberdobske zgodbe. Poslovimo se še od voznika in pot pod noge.

Gradišče je danes popolnoma zamenjalo obleko. Celoten osrednji del mesta je namreč en velik bolšjak. Stare posode, smučke, značke, obleke, slike, plošče… In koliko vsega! Dobro je rekla ena izmed udeleženk… ‘to je predvsem družabni dogodek’. Postanemo še ob Felice-ju (kot smo poimenovali Alpe Adria Trail možica, ki označuje začetek in konec etape), nato pa zapustimo mesto in jo mahnemo proti severu.

Prvi del današnje poti poteka večji del po ravnini. Sprva sledimo kanalu reke Soče po toku navzgor, nato pa skočimo še do njene prave struge. Kako široka in mirna je v spodnjem delu ta kraljica gora. Na kratkem odseku do Soče nas omamljajo vonjave po čemažu in izpušnih plinih motoristov, ki imajo ravno danes tekmovanje po soških poteh.

Za nekaj etap zapustimo Sočo in se podamo vinorodnim območjem naproti. V daljavi se kažejo Krminska gora in Goriška brda, za nami zapuščamo Doberdobsko planoto. Levo in desno od nas pa ravnina posuta z vinogradi. Vsake toliko se malce ozrem okoli sebe in tu pa tam opazim brezvoljne, mučeniške obraze. Tokrat oblačno vreme ni pričaralo toplih barv na okolico in četica strumno napreduje po dolgočasni ravni cesti.

Jezero ob vasi San Lorenzo ponuja pravšnji kraj za počitek in polnjenje baterij. V tem času so domačini že zaključili z ulovom in s polnimi vrečkami migljajo naokoli. Tam na drugem bregu ena ženska, mnogo moških. Pri nas se razmerje nagiba v drugo smer. Zopet nabrusimo pete in se podamo vonorodnim gričem naproti. Od tu naprej se pričenja bolj gričevnata pokrajina – območje Brd. Na italjanski strani uporabljajo za Brda izraz Collio. Od tu tudi oznaka za vina z zaščitenim geografskim poreklom: DOC Collio in DOC Collio Orientali del Friulli.

V veliki večini gre za nasade belega grozdja. Ti kraji slavijo predvsem po vinih kot so Tocai, Beli Pinot, Sauvignon, ponekod tudi Malvazija. Med rdečimi vini kraljujeta Merlot in Cabernet franc. Da so ta vina tako posebna in žlahtna, gre pripisovati velik del tako zvanemu krminskemu flišu, v katerem se vrstijo plasti laporja in peščenjaka. Svoje doda še značilno podnebje, vpliv mediterana in ne nazadnje dolgoletna znanja vinarjev.

Pot je tako zelo lepo speljana med vinogradi. Trta za trto, vinograd za vinogradom. Sprašujem se, kako je hoditi po tej poti avgusta in septembra. Verjetno precej sladko. Ne daleč od poti se iz nasada cipres zasveti lično obnovljen grad Špeževo. Vojaški bunker na njegovem dvorišču so spremenili v neponovljivo klet za staranje vin. V bližini se nahaja tudi obnovljena Vila v Rušcu, kjer prav tako v ličnih podzemnih prostorih hranijo vina istoimenske in slavne kleti. Nad vilo se v zakulisju dreves skriva mavzolej grofov La Tour. Toliko dragocenosti na enem majhnem mestu. Ti kraji bi zagotovo zahtevali dodaten obisk, morda s kolesom.

Pred prihodom v Krmin (Cormons) pot zavije še v pomladanski gozd, ki ponuja prijeten oddih v naravi za prebivalce Krmina. Obidemo posestvo La Subida in se seznanimo z uspešno zgodbo slovenskega brica Joška Sirka. Poleg priznane restavracije dandanes ponuja tudi počitniške hiške v stilu kmečkega turizma v izjemnem okolju. Na poti do centra obidemo še pršutarno umetniškega obrtnika D’Osvalda, ki slovi po pršutu grad crue, nato pa že stojimo na glavnem trgu, pred samim Maksimiljanovim spomenikom. Na začudenje ugotovim, da sta kavarni ob spomeniku zaprti. Nedelja je. V primerjavi s prejšnjo soboto je v mestu precej bolj tiho. Kljub temu ne gre brez kapučina in sladice padajo ena za drugo.

V Krminu je sedež fakultete za vinologijo viedmskega vseučilišča, kajti v preteklosti je to mesto znalo gojiti, kasneje pa tudi razširjati svojo posebno gastronomsko in vinsko kulturo in je tako postalo referenčna točka na deželni ravni. Krminska vinska klet slovi med drugim tudi po proizvodnji vina miru in mašnega vina za papeža. Če vas zanima kaj več na to temo, se potopite v knjigo W. Filiputti: Furlanija Julijska krajina – Pot okusov, ki vas skozi odlične fotografije in opise popelje v ta ednistveni svet Brd in njegovih ustvarjalcev okusov. Na sledeči povezavi pa se nahaja nekaj besed o samem Jožku Sirku in njegovi Subidi: https://www.rtvslo.si/tureavanture/kulinarika/josko-sirk-edini-slovenec-z-michelinovo-zvezdico/320325

Vzpon na Krminsko goro je kratek in sladek. Sonce je pokukalo izza oblakov in beli cvetovi dreves so se, tako kot tudi v belo odeta cerkev Marije Pomočnice, zasvetili v polnem sijaju. Še ena nepozabna razgledna točka, ki nas nagradi z lepim pogledom na Krmin, Brda, Furlansko nižino, Doberdobsko, Banjško, Trnovsko planoto, Kras… Trdnjavo na vrhu gore so v 6. stoletju zgradili Langobardi, ki so se branili pred vdori Obrov in Slovanov iz vzhoda. S postavitvijo Langobardskega limesa je bila že tedaj začrtana etnična meja Slovencev na zahodu, ki se je ohranila vse do današnjih dni.

Pot nadaljujemo skozi Plešivski gozd, ki nas nagradi s čudovitim sprehodom med hrasti, robinjami in kostanji. ‘To je pa nagrada!’ mi prišepne ena izmed udeleženk. Res je, še ena pa nas čaka v Medani, kamor pricapljamo po dodatnih kilometrih prav nič kaj elastične ceste. Saj ne moremo iz Brd, če ne sprobamo vsaj malo njegovih sokov. In tako se konča naša današnja etapa. V domačih Brdih, v dobri družbi in ob pokušini najboljšega med najboljšimi.

 

 

 

 

 

 

 

 

BLOG

Comments are disabled.

We use cookies to give you the best online experience. By agreeing you accept the use of cookies in accordance with our cookie policy.

Privacy Settings saved!
Privacy Settings

When you visit any web site, it may store or retrieve information on your browser, mostly in the form of cookies. Control your personal Cookie Services here.

These cookies are necessary for the website to function and cannot be switched off in our systems.

In order to use this website we use the following technically required cookies
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve