Via Alpina – prečenje Alp
Via Alpina – prečenje Alp skozi vseh osem alpskih dežel
Rdeča pot Via Alpina je 2500 km dolga pohodniška pot, ki vodi od Trsta do Monaka in zaobjame celoten alpski lok.
Via Alpina je mreža 5 pohodniških pešpoti (rdeča, vijolična, rumena, modra, zelena), ki vsaka po svoji trasi vodijo pohodnika skozi alpski svet. Leta 2020 si je skupina pohodnikov pod našim vodstvom zadala za cilj najdaljšo izmed njih, rdečo pot Via Alpina, ki je speljana skozi vseh osem alpskih dežel in je razdeljena na 161 etap. Cilj ni športne narave, v čim krajšem času prehoditi čim daljšo pot. Projekt smo si zastavili dolgoročno – postopno spoznavanje gora, grebenov, dolin, krajev, kultur, zgodovine, jezikov, ki soustvarjajo ta velik in raznolik alpski prostor.
Do konca leta 2022 smo prehodili prvih 30 etap v smeri Trst – Monako, okvirno 520 km. Za nami so Julijske Alpe, Karavanke, celoten greben Karnijskih Alp in Dolomiti. Z vsakim korakom se svet pod našimi nogami spreminja, z vsakim kilometrom se pred nami odpirajo sveži, navdihujoči pogledi. Gostoljubje in red v planinskih kočah se tekom poti spreminja, hrana prav tako. Spoznavamo navade ljudi, zgodovino krajev, skozi katere hodimo, njihov jezik, običaje. Vsak večdnevni treking je svet zase. In lepo je, če ga imač čas počasi prebaviti in mu dati mesto v svojem izboru poti.
JULIJA 2023 nadaljujemo v smeri proti Innsbrucku. Pot nas bo vodila skozi Naravni park Rieserferner-Ahrn / Vedrette di Ries-Aurina in Zillertalske Alpe. Pohod zaključimo nekaj km vzhodno od Innsbrucka. AVGUSTA 2023 nas pot vodi severno od Innsbrucka v smeri proti zahodu. Vstopimo v Alpski park Karwendel in nadaljujemo v pogorje Wetterstein (nem. Wettersteingbirge), ki se nahaja na avstrijsko-nemški meji. Za dva dni se podamo v Nemčijo, vse dokler ne dosežemo vznožja Zugspitze (2.962 m), najvišjega vrha gorovja Wetterstein in najvišje gore v Nemčiji. Čez njegov zahodni vrh poteka avstrijsko-nemška meja. Sestopimo na avstrijsko stran, kjer zaključimo pohod.
Celotna mreža Via Alpina poti tvori skupno več kot 5000 km poti, razdeljenih na 342 dnevnih etap, ki vam razkrijejo kulturno in naravno dediščino Alp. Pohodnik na teh poteh spozna številne gorske skupine, prečka mnoge prelaze, osvoji prenekatere vrhove in prehodi kilometre grebenov. Poti so speljane skozi mnoge narodne in naravne parke, dotaknejo se zgodovinske in kulturne raznolikosti dežel (ilirska, rimska, slovanska, benečanska, habsburžanska dediščina), obiščejo številne alpske vasice in mesteca, na njih se srečamo s številnimi jeziki in dialekti.
Alpe, Alpska konvencija in rojstvo Via Alpine
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju. Alpski lok povezuje osem držav: Avstrijo, Francijo, Italijo, Lihtenštajn, Monako, Nemčijo, Slovenijo in Švico. Ta alpski prostor v srcu Evrope predstavlja naravno, kulturno, življenjsko ter ekonomsko okolje več kot 14 milijonom ljudi. Vsako leto ga obiščejo milijoni turistov.
V zadnjih desetletij je število izzivov in razvojnih vprašanj na področju urejanja prostora, prometa, energije, turizma zelo naraslo. Spoznanje, da se je potrebno problematiko obravnavati v mednarodnem okviru, je pripeljelo do tega, da so leta 1989 ministri alpskih držav sprejeli sklep o pripravi osnutka sporazuma, ki bo urejal vprašanje varstva in trajnostnega razvoja Alp.
Konvencijo o varstvu Alp oziroma Alpsko konvencijo so 7. novembra 1991 v Salzburgu v Avstriji podpisali Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Švica, Lihtenštajn in EU. Slovenija je Alpsko konvencijo podpisala 29. marca 1993, Kneževina Monako pa je postala pogodbenica s podpisom posebnega dodatnega protokola. Alpska konvencija je začela veljati 6. marca 1995, podpisnice 8 alpskih držav + EU. Gre za prvo mednarodno pogodbo, ki povezuje celotno mednarodno gorsko območje kot geografsko celoto. Sedež sekretariata (politične in administrativne naloge) je v Innsbrucku v Avstriji (AT), izpostava (tehnične in operativne naloge) pa v Bolzanu/Boznu (IT).
Pogodba je sestavljena iz okvirne konvencije in osmih izvedbenih protokolov. Okvirna konvencija določa osnovna načela vseh dejavnosti Alpske konvencije in vsebuje splošne ukrepe za uveljavljanje trajnostnega razvoja na območju Alp. Izvedbeni protokoli vsebujejo podrobnejše predpise za posamezna vsebinska področja. Okvirna konvencija je z ratifikacijo v Državnem zboru Republike Slovenije postala del slovenskega pravnega reda (zakon) leta 1995. Slovenija je leta 2003 postala četrta alpska država, ki je uzakonila tudi osem izvedbenih protokolov.
Zamisel o pohodniški poti Via Alpina je prišla leta 1999 s strani francoskega združenja za pohodniški turizem – Grande Traversée des Alpes. Idejo podprejo vse alpske dežele, podpisnice Alpske konvencije, ki na ta način izrazijo kulturno povezanost alpskega loka. Leta 2002 Via Alpino uradno ustanovijo in priznajo ministri za okolje osmih alpskih držav kot prispevek k uresničevanju Alpske konvencije, ki temelji na spodbujanju trajnostnega razvoja.
Vedrette di Ries-Aurina in Zillertalske Alpe
Naravni park Rieserferner-Ahrn / Vedrette di Ries-Aurina je bil ustanovljen leta 1998. Meji direktno na Narodni park Visoke Ture. Skupaj z visokogorskim naravnim parkom Zillertalske Alpe ta tri zavarovana območja pokrivajo področje 2,571 km2 in tvorijo največjo evropsko zvezo zavarovanih območij. Park je vključen v Naturo 2000, katere cilj je varovanje habitatov, flore in favne.
Visokogorski naravni varstveni park Zillertalske Alpe meri 379 km² in sega od 1.000 m nadmorske višine v gorskem mestu Ginzling do 3.509 m na Hochfeilerju. Območje obsega vse nadmorske višine, ki so značilne za Alpe – od kmetijsko obdelanega dolinskega dna vse do gozdnega roba na območjih planinskega pašništva in naprej do ledeniškega sveta. Divja naravna krajina je tukaj tesno prepletena s človekovim življenjskim prostorom in gospodarsko dejavnostjo. Sadovi njihovega dela se kažejo v fascinantni kulturni krajini s cvetočimi travniki in visokimi planšarijami, ki so zaščitni znak te regije. Skrivnost privlačnosti, ki jo premore Visokogorski naravni park Zillertalske Alpe, je v tesnem sožitju visokogorske divjine in živahne kmetijske krajine. To je tisto, zaradi česar je raziskovanje te regije raznoliko in nepozabno doživetje.
Termini
Zanimivosti in odlike
- 2500 km dolga pot čez alpski lok
- osem alpskih dežel
- vsako leto dva daljša trekinga
- zgodovinsko in kulturno raznolika in bogata pot
- naravni parki, naravne znamenitosti
- lokalna kulinarika
Januar je primeren čas za nove začetke. Tako sva se z možem v januarju 2019 priključila Nini in skupini pohodnikov. Sami neznanci, s skupno ljubeznijo do narave in pohodov, smo začeli premagovati kilometre, višine, strahove in sebe. Povezali smo se v razigrano, klepetavo, predvsem pa sočutno druščino. Tretji vikend v mesecu je rezerviran za to pot in redko ga zamudimo. Doma pustimo večino skrbi ter se predamo Ninini odlični organizaciji in vodenju. Nove poti, nova znanja, izvrstna kulinarika… Pa ljudje, kjer smo vedno dobrodošli in smo lahko to, kar smo.
Z našo ljubo Nino, morda pa prav zaradi nje, je pot AAT čudovita izkušnja v našem življenju.
Bolj kot se bližamo cilju, bolj nas stiska, da se bomo morali posloviti. A Nina je organizirala pohod po Via Alpini. Juhej! Še deset let bomo skupaj!
Dolžinske poti nekateri prehodijo sami, v enem zamahu, brez vodnika…..tudi v redu. Ampak hoditi v skupini, imeti rezerviran vsak tretji vikend, možgani na “off”, saj Nina poskrbi za vse – to je pa super. Toliko si imamo za povedati, ko se po enem mesecu spet srečamo ali pa preprosto hodimo molče. AAT je pestra, polna pričevanj iz zgodovine, zanimivih srečanj, narava pa itak nikoli ne razočara.
