Kaj je Alpe Adria Trail?
Januar, 2019
Alpe Adria Trail je transverzala, ki povezuje tri sosedne regije – Avstrijsko Koroško, Furlanijo – Julijsko Krajino in zahodno Slovenijo. Vodi izpod najvišjega vrha Avstrije, Grossglocknerja (Veliki Klek), 3.798 m, do Jadranskega morja. Pot je dolga 37 etap, ki so dolge povprečno 20 km, najdaljša 27 km, najkrajša 11 km. Na poti premagujemo od 100 metrov do 1500 metrov višinske razlike na dan, kar povprečnemu planincu vzame 5 – 7 ur aktivne hoje. Skupaj s šestdnevno krožno potjo okoli Trbiža, ki jo ponuajo kot dodatek k Alpe Adria poti, meri v dolžino 750 km (skupaj 43 etap).
Alpe Adria Trail je nedaven projekt treh dežel, Avstrijske Koroške, Italije in Slovenije. Ideja o postavitvi poti je prišla s strani koroške Kaernten Werbung in je bila prvič predstavljena leta 2011. Osnovni cilj ni bil narediti zgolj še eno novo transverzalo, ampak pot, na kateri spoznavaš naravne lepote, zgodovinsko zapuščino, kulturne vrednote, ljudi treh mejnih dežel, ki delijo skupen zgodovinski prostor, dandanes pa pripadajo trem različnim državam. Ideja je bila hitro implementirana in že naslednje leto, leta 2012, predstavljena na svetovni turistični borzi ITB v Berlinu, s prvimi rezervacijami v letu 2013.
Pot je markirana s posebno oznako Alpe Adria Trail: modro črto (morje), nad katero se v trikotnik vzpenjata modra in zelena črta. Na začetku/koncu vsake etape so trije stebri, ki opisujejo aktualno etapo, prejšnjo in naslednjo. V originalu je pot zasnovana tako, da vodi od severa proti jugu, od gora proti morju. Tudi oznake so boljše v smeri S-J in v skladu s tem so napisani tudi spletni in knjižni vodniki. Glaven vir informacij je spletna stran: https://alpe-adria-trail.com/ ki postreže z natančnimi podatki, opisi etap, nastanitev, GPS sledmi ipd.
V veliki meri se etape zaključijo v krajih, ki nudijo nastanitvene kapacitete. V kolikor temu ni tako, se moramo sprehoditi do bližnje vasi. Poti, po katerih hodimo so raznovrstne, od gorskih stezic, gorskih cest, makedamskih poti, do asvaltiranih cest, ki so nujen del za vzpostavitev povezav med že obstoječimi potmi.
Pot se začne v osrčju prvega naravnega avstrijskega parka Visoke Ture (Hohe Tauern), pod vznožjem avtrijskega očaka Grossglocknerja. Mimo ledenikov, skozi soteske, doline, čez vrhove in planote nadaljuje do biosfernega rezervata Nockberge (UNESCO), od tam pa naprej mimo avstrijskih jezer do Karavank, preko katerih prečka mejo s Slovenijo. Vstopi v področje Triglavskega narodnega parka in Julijskih Alp, se spusti v dolino Soče, kateri sledi vse do Tolmina in Goriških Brd, kjer prečka mejo z Italijo. Od tam naprej se začenja nižinski del transverzale Alpe Adria. Za izrazito gorniške duše je ta del poti morda najtežji, saj je veliko nižinske hoje, premagovanja razdalj, pa vendar ima tudi ta del svoje lepote in posebnosti. Burna zgodovina tega območja se kaže na vsakem koraku, lepote in posebnosti kraškega sveta pa nas spremljajo vse do Tržaškega zaliva, kjer se v kraju Milje (Muggia) Alpe Adria pot zaključi.
Na poti prečkamo izjemne pokrajine, od narodnih parkov (TNP, Visoke Ture), UNESCO biosfernih območij (Julijske Alpe, Nockberge), obiščemo bogata zgodovinska mesta (srednjeveški Čedad / Cividale del Friuli – UNESCO), se srečamo z raznoliko mediteransko in alpsko floro, bogatim živalskim svetom, divjimi kanjoni, pozabljenimi cerkvicami in zgovornimi ostanki zgodovine – dediščino treh dežel. Na pot moramo torej gledati kot na celoto, ki nas iz alpskega visokogorja popelje do kraškega zaledja Jadranskega morja.
Mi se bomo na to pot Alpe Adria podali v obratni smeri, od juga na sever, od morja h goram. Nekaj več izziva bo v iskanju poti in premagovanju višinskih razlik. Vendar se mi zdi za Slovenskega državljana ta smer veliko bolj logična, tako kot je za Avstrijca vsekakor bolj naravno potovati od doma na morje.
Komentar